© 2018 Triatlon Lajf / Produkcija: KAT web design

 

  • White Facebook Icon
  • White Instagram Icon

Pomen koncentracije v športu

6.3.2014

Koncentracija je ena izmed najpomembnejših psiholoških lastnosti v športu. Pogosto je športnik, ki je sposoben ohranjati zbranost (oz. koncentracijo, fokus, pozornost) skozi celotno tekmo in tudi ob motečih dejavnikih (navijači, vreme, napake, napor, sotekmovalci, itd.), bolj uspešen kot športnik, ki tega ni sposoben. Dobro se moramo zavedati, da koncentracijani položena v zibko, ampak se usmerjanja pozornosti na ključne stvari in ohranjanja zbranosti, kljub motnjam iz okolja, lahko naučimo!

 

S pomočjo pozornosti zbiramo pomembne informacije iz našega okolja in v njih usmerimo našo zavest ali energijo, hkrati pa nepomembne informacije zadržimo zunaj zavesti. To imenujemo selektivna pozornost, ki je v športu zelo opazna: npr. kolesar je med dirko osredotočen na dogajanje v skupini, ne pa na lepoto pokrajine. V športu pa lahko opazimo tudi, da močnejša kot je koncentracija, manj časa lahko traja. Strelci po vsakem strelu »spočijejo« svojo pozornost, tako da za nekaj časa zrejo v prazno. Smučarji skakalci na trening naredijo 6-8 skokov, čeprav bi jih fizično zmogli več, vendar je koncentracija tista, ki je "izčrpana". Mogoče bi kdo rekel, da med 3-4 uro kolesarsko dirko ali maratonom izguba pozornosti za nekaj sekund ali celo minut ne igra pomembne vloge. Pomislimo še enkrat. Kolesar za nekaj sekund ni pozoren na ohranjanje pozicije v skupini ali na ključne nasprotnike, ampak začne razmišljati, npr. o tem, na katerem klancu ga bodo pričakali navijači. Lahko izgubi nekaj pozicij, v ostrem zavoju preveč zaostane, ravno v tistem trenutku se najboljši odločijo za napad, on pa ima zelo slabo izhodišče za priključitev ubežni skupini. Če bi bolje ohranjal svojo pozornost, bi se morda lahko potegoval za zmago v ubežni skupini, zdaj pa bo končal dirko (le) v glavnini. Seveda ne moremo biti 100% zbrani celotno tekmo, zato pa moramo dobro menjavati med različnimi vrstami pozornosti.

 

Smer in širina pozornosti

S svojim zavestnim nadzorom lahko našo pozornost usmerimo na zunanje dražljaje v naši okolici ali pa nase, na svoja razmišljanja, čustva in telesne občutke. To sta t.i. zunanja in notranja pozornost. Teniški igralec je med igro pozoren na žogico in gibanje nasprotnika (zunanja), ko pa med seti sedi na klopi, razmišlja o pretekli igri in snuje taktičen plan za naprej (notranja).

Po drugi strani lahko našo pozornost širimo in opazujemo več pojavov hkrati ali pa močno zožimo zgolj na eno stvar. Govorimo o široki in ozki pozornosti. Ko organizator igre v nogometu želi dobro podati žogo, mora gledati široko polje igrišča pred njim in opazovati več soigralcev in nasprotnikov kako se gibljejo. Lokostrelec pa je tik pred strelom pozoren le na sredinsko piko v tarči.

Tako dobimo štiri možne kombinacije pozornosti in pomembno je, da se športnik nauči dobro spreminjati smer in širino pozornosti glede na zahteve v njegovem športu.

 

Motnje in nihanja v pozornosti in koncentraciji

V športu velikokrat opazimo, da naša pozornost ni tam, kjer bi morala biti. Ali pa, da koncentracija ni dovolj močna in popusti. Zato obstaja pri različnih športnikih v različnih situacijah več možnih razlag:

1. Zunanji moteči dražljaji ali t.i. distraktorji, so včasih tako močni, da dejansko v nekaterih situacijah zmotijo pozornost športnika (npr. glasni vzkliki navijačev).

2. Športnik (še) ne ve dobro, kaj je najpomembnejše v njegovem športu, na kaj naj bi bil osredotočen in zato "bega" s pozornostjo sem ter tja. Do tega lahko pride predvsem pri mladih športnikih.

3. Velikokrat se morajo športniki zelo hitro odločati, kaj bodo naredili. Zaradi tega lahko naredijo napako. Tudi z usmerjanjem pozornosti je podobno. V delčku sekunde se moramo odločiti ali bomo usmerili pozornost na levo ali na desno. In lahko preprosto napačno ocenimo, kateri dražljaj naj bi bil v tistem trenutku bolj pomemben.

4. Če so čustva v nekem trenutku premočna, potem tudi to zmoti našo trenutno pozornost. Če se jezimo, smo v mislih v preteklih "krivicah". Če nas je strah, smo v mislih v prihodnjih grožnjah. Če smo razočarani, smo v mislih v preteklih napakah. Če smo veseli, smo v minulih zmagah. Če smo obupani, mislimo o koncu tekme. Vsemu temu pa je skupna ena napaka: zaradi čustev s svojo pozornostjo nismo "tukaj in zdaj"!

5. Pogosto je razlog tudi v preveliki anksioznosti ali tremi, ki nas ohromi, mišice postanejo zakrčene, hitreje dihamo, imamo višji utrip in posledično je naša pozornost na negativnem dogajanju v telesu in v mislih, ne pa na nastopu, tehniki ali ključnih stvareh.

6. Vsi ljudje imamo tudi genetsko-biološke omejitve pozornosti in koncentracije. Tu gre predvsem za že omenjeno obratno sorazmerje med močjo in trajanjem koncentracije. Močneje kot se koncentriramo, manj časa smo lahko zares dobro zbrani. Temu pojavu rečemo tudi mentalna utrujenost, zasičenost.

7. Šele na zadnjem mestu omenjamo vzrok, kateremu, predvsem trenerji, najpogosteje pripisujejo krivdo za motnje v pozornosti. To je motivacija. Res je, če si športnik v nekem trenutku zares ne želi igrati, napredovati, trenirati, potem se bo to videlo tudi na neusmerjeni pozornosti in slabi koncentraciji, ampak prej našteti razlogi so mnogo bolj pogosti kot pomanjkanje motivacije.

 

Kako ostati zbran?

Koncentracija ni pomembna samo na tekmah, ampak tudi na treningih: tam se namreč učimo ohranjanja in usmerjanja pozornosti. Če že na treningih nismo »z glavo pri stvari«, potem enostavno ne »treniramo« svoje koncentracije. Utopično je pričakovati, da se bomo na tekmi kar sami od sebe zbrali in tekmovali kot si želimo. Nekaj pomembnih osnov kako usmeriti in ohraniti pozornost skozi tekmo:

  1. Vadite koncentracijo že na treningu, trening naj bo simulacija tekme.

  2. Naredite si načrt za tekmo, tako si namreč vnaprej določite na kaj oz. na koga se boste mogli osredotočiti.

  3. Oblikujte pred-nastopno rutino, ki bo večinoma enaka in bo dobro usmerjala vašo pozornost na pomembne stvari, ki jih boste naredili.

  4. Uporabljajte samogovor za ustavljanje negativnih misli oz. za preusmerjanje misli – vračajte pozornost nazaj na pomembno.

  5. Razmislite in zapišite katere so najpomembnejše stvari oz. občutki, na katere se morate skoncentrirati, da ste uspešni. Poskusite jih doseči, npr. moram čutiti močne noge, zgornji del mora biti sproščen, dihanje mora biti globoko, …

 

 

Avtorica: Andreja Holsedl

 

 

 

Share on Facebook
Share on Twitter
Please reload

Izbrane objave

Koliko medalj bo (sploh še) na voljo na olimpijadi v Tokiu?

May 9, 2017

1/6
Please reload

arhiv
Please reload

Spremljaj nas
  • Grey Facebook Icon
  • Grey Twitter Icon
  • Grey Instagram Icon
  • Grey Pinterest Icon